Dekle prihaja iz Vipave. Spoznala sva se Ljubljani na faksu in prišel je čas, da obiščem njene kraje. Ker sem bil še malo zadržan glede njenih staršev, sva se odločila, da obiščeva njene kraje, ne da bi se oglasila pri mojih starših. Bil sem zelo srečen, da me je razumela, kajti moja prejšnja izkušnja s starši mojega bivšega dekleta, ni bila prav nič lepa. 

Tako sva se zjutraj odpravila v Vipavo. Veliko sem že slišal o Vipavi in tudi o burji, ki piha pri njih, vendar nisem pričakoval, da je burja lahko tako močna. Tisti dan je burja pihala zelo močno, tako je moja punca predlagala, da doživiva samo burjo, ker nama vreme ne dopušča, da bi se sprehajala po Vipavi. Nisem je jemal resno in vseeno pričakoval, da se bova lahko sprehajala po Vipavi.

Že ko sva se pripeljala do Vipave, sem videl, da se skoraj nihče ne sprehaja, tisti, ki pa so bili zunaj, pa so zelo težko hodili, ker jih je veter premikal. Drugi šok sem doživel, ko sem hotel odpreti vrata avtomobila in jih nisem mogel. Pogledal sem dekle, ona pa se je prikupno smejala in mi rekla, da tako je, ko je burja res močna. Seveda moja trma ni popustila in hotel sem iz avta. Komaj sem odprl vrata in stopil iz avtomobila. Punci je to šlo lažje, videlo se je, da je navajena burje. Sprehodila sva se natanko 200 metrov in jaz sem bil že pošteno utrujen in se tako vrnila nazaj v avto. Moram reči, da sem se trudil hoditi po burji, zraven sem se pošteno nasmejal in ji bil hvaležen za takšno izkušnjo.