Zakaj je bila osebnostna rast ključnega pomena zame? Zaradi mojega zdravja.

Vrteti sem se začela v krogu nezadovoljstva, upanja, slabšega zdravja, hrepenenja, žalosti. Vse skupaj sem še prenesla, dokler mi ni načelo zdravja. Najbolj me je bolelo, ker se nisem več znala nasmejati in takrat sem vedela, da me lahko reši samo še osebnostna rast. Ustvarila sem si družino in želela živeti samo za njih, dokler nisem ugotovila, da jaz živim za njih, oni pa mi ničesar ne vračajo. Takrat sem obstala in vedela, da tako ne bo šlo.

Vedela sem da je pri meni na vrsti osebnostna rast, da moram začeti razvijati sebe, da se ne smem več omejevati, da ne smem stagnirati in živeti za druge, da moram narediti spremembo zase in za svoje zdravje. Takrat sem počasi začela slediti sebi, ni bilo lahko kajti neprestano so se mi vračali stari vzorci, ki so hoteli, da živim, kot sem živela, zato osebnostna rast zame ni bila lahka. Včasih sem se počutila, kot da sem vse zapustila in kot da gledam samo nase in da to ni prav. 

Dokler nisem spoznala, da si sam svoje vodilo in si to dovolila, da je to v redu, da sem jaz jaz, ker sem z tem dnem začela rasti. 

Tako je osebnostna rast pri meni imela več faz:

• Spoznanje, da delam narobe,
• padec na realna tla,
• sprememba,
• dovoliti postati ti,
• srečna.

Vse te faze je moja osebnostna rast zahtevala, da danes živim srečno življenje, ki enostavno sploh nisem vedela, da obstaja ta druga sreča, vendar sem bila prej prepričana zaradi vzorcev vzgoje, da sem to jaz in da sem srečna, dokler resnično nisem začela slediti sebi in si to dovolila. Pri meni je osebnostna rast nekaj naj pomembnejšega v življenju, ker se prepričana, da je to bistvo življenja. …