Imel sem pogovor s sinom, ker sem videl, da se z njim nekaj dogaja. Pogosto je bil slabe volje in neprestano je nekaj ugovarjal. To ni bilo podobno njemu. Ko sem se hotel pogovoriti z njim, se je upiral. Nikakor se ni hotel pogovoriti z menoj. Seveda jaz ne bi bil jaz, če ne bi tako dolgo dregal, da se je končno odprl. Povedal mi je, da mu v šoli ni ravno lepo in da pogreša mojo družbo. Najprej nisem razumel, ker sem bil prepričan, da sem dovolj doma. A problem ni bil v tem. Povedal mi je, da pogreša zabavo, igro z menoj. To pa me je precej prizadelo. Obljubil sem mu, da bom to skušal popraviti. Bližal se je sončen vikend in odločil sem se, da greva na rafting. 

Tega mu nisem povedal, le rekel sem mu, da v soboto nekam greva. Saj poznate najstnike, vedno se upirajo. Tako se je tudi tokrat on upiral, da ne gre nikamor. Prišlo je tako daleč, da sem mu moral povedati, če ne ne bi šel. Ko sem mu povedal, da greva na rafting, pa je bil presrečen. Takoj je bil urejen da greva. Vozila sva se 2 uri. Ko sva prišla v Bovec, se je sin sprostil. Resnično sva se imela lepo skupaj. Že dolgo se nisem tako pogovarjal s sovjim sinom. Doma so vedno določene obveznosti in nikoli nismo imeli časa, da se vsedemo in pogovarjamo v miru. Tukaj sva imela čas za to 2 uri v avtu. Končno sem čutil, da je sin spet srečen. 

Sledil je še rafting. To je bil dogodek, ki si ga bova oba zapolnila. Resnično sva uživala v vožnji, se smejala eden drugemu. Na koncu sva šla še na kosilo. Takšnih dni se želim še več, kajti vidim, da me sin potrebuje. Tokrat je bil rafting, sedaj pa bom planiral kaj drugega. …