Danes se res sprašujem ali potrebujem tablični računalnik ali ne. Po eni strani sem že toliko zasipana z vso to digitalno tehnologijo, da neprestano iščem analogne rešitve, ki pa so danes res umetnost, da se jih dokoplješ, saj veliko stvari kar ukinjajo in umikajo iz prodaje. Saj je današnja digitalizacija zelo napredovala in nam veliko stvari lahko olajša in pomaga pri raznoraznih opravilih. Pa naj si bodo to hišna opravila ali opravila za risanje, snemanje, editiranje, računanje, pisanjem poslušanje, merjenje, iskanje,… vsekakor karkoli nam pade na pamet.. tako smo lahko kar na kavču in zaženemo pralni stroj, ugasnemo luč. Prav tako lahko kar iz kavča pogledamo če morda kdo stoji pred našimi vrati ter mu jih tudi odklenemo.

Res današnja digitalizacija res več ne pozna meja in se vse tako hitro dogaja, da je vsem tem informacijam težko sledit. Zato navsezadnje je dobro iskati analogne rešitve, da se umaknemo stran od vseh teh ekranov, ki bodejo v oči in morda tudi večkrat vstanemo iz kavča. Narava, knjige, beležke, igranje instrumenta, vadba, šport, meditacija, pisanje refleksij, navsezadnje tudi čiščenje stanovanja in ostala vsakdanja opravila, dam lahko pomagajo spočiti oči, da se le umaknemo stran od vseh teh ekranov. Izklapljanje socialnih omrežij nam včasih ne pride v poštev zaradi raznih službenih obveznosti, saj se že vse vrti okoli njih, ampak z ato, pa jih lahko omejimo in jih po določeni uri izklopimo obvestila. Tako si lahko vzamemo tudi malo več časa in preživimo čas s samim s sabo in probamo poiskati hobije, ki niso povezani z našo digitalizacijo in tako lahko morda spoznamo tudi del sebe, ki ga morda še nismo odkrili.

Včasih je dobro da si postavimo meje tudi glede digitalnih zadev ter si te meje, ki smo jih si zastavili sami tudi upoštevamo in spoštujemo. Saj navsezadnje si jih postavimo sami in še to zase.